ZMAJČEK JURČEK
ČISTO OKOLJE - ZDRAVO ŽIVLJENJE
»ZELENI NAHRBTNIK Z ZMAJČKOM JURČKOM 2009 - 2010«
Že drugo leto sodelujemo z Zvezo Prijateljev Mladine Krško v ekološkem projektu z Zmajčkom Jurčkom. Cilj projekta je okoljska vzgoja otrok. V naši občini sodelujejo večinoma vrtci, mi pa smo se projektu pridružili z učenci 1., 2. in 4. razreda ter oddelkom OVI 2. Mentorici sta Vlasta Lekše in Silvija Tomše.
Glavni namen je motivirati otroke, da sami razmišljajo o naravi, okolju in odnosu človeka do njiju ter v okviru svoje stopnje razumevanja okoljevarstvenih problemov poiskati rešitve in izvajati določne aktivnosti.
Sodelujoča skupina izbere svoj okoljski problem, ki ga čuti kot najbolj perečega v svojem okolju. Iz te teme prejme naloge, ki jih zastavi vrtec oz. šola, iz katere pridejo otroci na obisk. S seboj prinesejo zeleni nahrbtnik in lutko Zmajčka Jurčka, ki otrokom razdeli naloge, ki jih je »prinesel« s seboj. Zmajček ima tudi svojo himno. Otroci v določenem času rešijo naloge in rezultate predstavijo s plakati, fotografijami, likovnimi izdelki, pesmicami.... Nahrbtnik potuje naprej, zato je potrebno zastaviti naloge naslednjemu zavodu... Zmajček Jurček jih prinese skupaj z otroki. Nahrbtnik tako v enem letu potuje iz kraja v kraj, dokler ne obišče vse sodelujoče v občini Krško.
V projektu smo sodelovali že lansko leto. Prilagamo dve fotografiji. Več o samem projektu bomo zapisali januarja 2010, ko bomo mi zmajčkovi gostitelji.
COMENIUS - ŠOLSKA PARTNERSTVA

VEM KDO SEM IN KAJ LAHKO PONUDIM
»I KNOW WHO I AM AND WHAT CAN I OFFER«
2007 - 09
V projektu smo sodelovale šole iz Slovenije, Velike Britanije, Irske in Romunije. Vsem nam je skupno, da se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok s posebnimi potrebami. V okviru projekta smo se predvsem usmerili na mladostnike z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju.
Vsem nam je skupno, da se mladostniki oz. že mlajši odrasli (konkretno pri nas lahko obiskujejo posebni program do svojega 21. leta), ko zapustijo naše institucije, znajdejo v novem (največkrat delovnem okolju), kjer jih praviloma ne poznajo dobro.
Sami pa se zaradi razvojnih in drugih posebnosti težko predstavijo, povejo svoje želje, pokažejo, svoja znanja in prioritete...zato so odvisni od poročil in mnenj drugih.
Iskali smo poti kako se lahko naši absolventi predstavijo na način, ki bo razumljiv ostalim in njim ter bi hkrati aktivno participirali v tem procesu.
V Sloveniji se ljudje z zmerno motnjo v duševnem razvoju večinoma zaposlujejo v Varstveno delovnih centrih, medtem ko se drugod znajdejo (pod varstvom in mentorstvom) na trgu dela in imajo vsaj teoretično izbiro kaj bi želeli početi. Zato so se ostale šole več usmerile na razvoj interesov pri učencih, medtem ko smo se mi osredotočili na področja, ki jih učenci že poznajo in znotraj njih preverili kako svoje sposobnosti ocenjujejo učenci in kaj o tem vedo starši.
Končen rezultat izdelka je multimedijsko poročilo, ki ga je lani, na koncu šolskega leta, dobilo 10 učencev. To poročilo vsebuje učiteljevo oceno o razvoju in napredku učenca (MS Word), fotogalerijo izdelkov, ki jih je učenec naredil pri delovni in likovni vzgoji, izbor fotografij iz celotnega šolskega leta, kratki filmčki (npr. iz šole v naravi) ter samoocena dejavnosti preko slik in teksta. Npr. učenec ob svoji sliki, ko pometa, pove kako mu je všeč ta aktivnost in kako jo obvlada, učitelj lahko doda svoj kratek komentar (Power point).
Pomembno je tudi to, da učenci znajo zagnati ta DVD in izbrati posamezne opcije.
Ta poročilo bodo ostala del posebnega programa na naši šoli in jih bodo učenci dobivali tudi zdaj, ko je projekt zaključen.
Se pravi končni rezultat projekta je ostal del naše prakse, učenci ga bodo prenašali na institucije v katere se bodo v prihodnosti vključevali in hkrati z vsakoletno izdelavo poročila širili in obnavljali računalniško znanje, razvijali kritično mišljenje ter spoznavali svoje kompetence.
Lokalno smo pri predstavitvi projekta sodelovali z Varstveno delovnim centrom Leskovec in Društvom Sožitje. Obe organizaciji sta naš projekt dobro sprejeli in aktivno sodelovali na projektnem sestanku v Sloveniji.
Zaradi projekta smo kot izbirno vsebino v posebnem programu dodali angleški jezik in prenovili program izbirnega predmeta računalništvo.
Vendar je velika dodana vrednost učinek, ki ga je imel projekt na našo šolo. Primerjava z ostalimi šolami in sistemi je pokazala, da smo v Sloveniji, pa tudi konkretno na naši šoli, lahko zadovoljni s sistemom dela in ureditvijo za šolanje in nadaljnje usposabljanje oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Seveda na nekaterih ozkih področjih zaostajamo, vendar smo dobili ideje kako to vrzel zapolniti in se naučili tudi konkretnih metod dela (npr. pri razvoju govora, o nadomestni komunikaciji...). Tu vidimo resničen doprinos mednarodnega sodelovanja, ko se med seboj družimo strokovnjaki različnih profilov in znanj, katerim nam je skupna praksa dela z osebami s posebnimi potrebami. Razvila se je klima, kjer smo z veseljem delili svoje znanje in izkušnje.
V delo z našo populacijo je potrebno vnašati veliko mero kreativnosti, fleksibilnosti in novosti. Menimo, da je naša šola v tem zelo dobra, vendar se ne znamo postaviti dovolj samozavestno. V stiku s strokovnjaki iz ostalih evropskih držav in pri izmenjavi izkušenj smo dobili potrditev, da delamo sodobno in kvalitetno.
V okviru projekta smo ustvarili kratke filmčke z naslovom To sem jaz »This is me«. V javnosti večkrat prikazani filmčki so poželi velike simpatije vseh prisotnih ter jim približali specifiko naše populacije. Upamo si trditi, da smo razbili marsikatere predsodke - predvsem v smislu odpravljanja strahu pred drugačnostjo in prepričanjem, da se s »takšnimi« mladostniki ne da izpeljati zadanih, konkretnih ciljev. Dostikrat so prisotne tudi nerealne predstave o njihovih nadpovprečnih sposobnostih.
Najbolj pomemben pa je vpliv celotnega projekta na naše učence - pokazali oz. dokazali so, da so željni novosti, veščin, izkušenj. Vseživljenjsko učenje je za njih neprecenljivega pomena.
Meta Habinc, Silvija Tomše